dr. Matej Avbelj
Ustavnopravne posledice razpusta Državnega zbora
Čeprav v delu strokovne javnosti prevladuje prepričanje, da je slovensko ustavno pravo že tako zasičeno, da Ustavno sodišče pravzaprav ne more več izdati nobene zanimive ali pomembne sodbe, praksa kaže, da vendarle ni tako. Konec aprila je Ustavno sodišče v zadevi U-I-23/12 odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Kakšne ustavnopravne posledice ima razpust Državnega zbora?
Ustavno sodišče je bilo jasno. Z večino sedmih sodnikov proti dvema je odločilo, da razpust Državnega zbora ustavnopravno pomeni le ugotovitev predsednika republike, da so izpolnjeni pogoji za razpis predčasnih volitev. Vsebinsko – v smislu upravičenosti izvajati svojo zakonodajno funkcijo – pa to pomeni, da se tudi po razpustu Državnega zbora zanj nič ne spremeni. Državni zbor lahko tako brez omejitev sprejema vse zakone in druge odločitve iz svoje pristojnosti vse do prve seje novoizvoljenega parlamenta.
dr. Polonca Kovač in mag. Matjaž Remic
Izvršljivost pred vročitvijo – tlakovec na poti v pekel neustavnosti
Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) že več tednov buri najrazličnejše duhove, saj nesistemsko neposredno posega v 45 zakonov in prinaša več ustavno spornih določb. V tem prispevku opozarjava na nekatere, do zdaj še neizpostavljene »rešitve«, ki majejo temelje sistema ustavnega upravnega prava. Meniva, da ZUJF namreč delno protiustavno in v preostalem daleč od optimalnega spreminja tudi vprašanje vročanja in izvršljivosti po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Blaž Kovač
Računalnik ne zadrži izvršitve
Žal je z novo zakonodajo mreže socialne varnosti – predvsem pa z novo računalniško aplikacijo lepega imena – postalo osnovna dogma postopkov črkobralstvo. Vendar ne gre za klasično Krivičevo črkobralstvo, gre za nekaj več. Črkobralstvo izvaja hladno srce računalnika s popolnim ignoriranjem dejanskega stanja na terenu. Računalnik odloča namesto uradne osebe. Računalnik je bog. Računalnik ne čuti. Računalnik ne pozna stiske.
dr. Damjan Korošec
Zelo kritično o institutu hujše posledice v slovenskem kazenskem pravu
Kaj je smisel instituta odgovornosti za hujšo posledico iz splošnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), pa tudi (slovenske) kazenskopravne teorije tega instituta po nadrobni proučitvi zakonodaje in (na zadevnem ozkem področju še posebej skromne) teoretične literature, ostaja v gosti megli.
